Kritični pogled ZN na digitalizacijo

Naraščajoči digitalni odtis

Digitalizacija se je v zadnjih dveh desetletjih znatno pospešila. Število uporabnikov interneta se je povečalo z 1 milijarde v letu 2005 na 5,4 milijarde v letu 2023. Podobno so se pošiljke pametnih telefonov več kot podvojile, prodaja polprevodniških enot pa se je štirikrat povečala.

Z razvojem tehnologije 5G naj bi se število naprav, povezanih z internetom, povečalo s 13 milijard v letu 2022 na 35 milijard v letu 2028.

Vendar pa tako hitra širitev prinaša precejšnje okoljske stroške. Poročilo o digitalnem gospodarstvu za leto 2024 poudarja odtis digitalnih naprav ter infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki zajema celoten življenjski cikel od proizvodnje do odstranitve.

Vpliv digitalizacije na e-poslovanje

Digitalna preobrazba ima pomemben vpliv na elektronsko poslovanje. Ker se e-poslovanje sooča z vse večjim pritiskom za okoljsko odgovornost, se je treba osredotočiti na trajnostne prakse. To vključuje uporabo okolju prijaznejših tehnologij, optimizacijo dobavnih verig za zmanjšanje emisij in spodbujanje recikliranja. Vključevanje načel krožnega gospodarstva lahko pomaga zmanjšati negativne vplive digitalizacije.

Hkrati digitalizacija ponuja orodja za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Na primer, uporaba analize podatkov in umetne inteligence za optimizacijo logistike lahko prinese gospodarske in okoljske koristi.

Podjetja za e-poslovanje morajo aktivno iskati načine za zmanjšanje svojega vpliva na okolje in prispevati k trajnostni rasti.

Potreba po krožnem gospodarstvu

Za ublažitev negativnih vplivov digitalizacije se poročilo o digitalnem gospodarstvu zavzema za prehod z linearnega na krožno gospodarstvo. Sedanji linearni model – vzemite, naredite, uporabite, zavrzite – je treba zamenjati s sistemom, ki zajema zmanjšanje izdelkov, ponovno uporabo in recikliranje. Ta sprememba je ključnega pomena za zmanjšanje črpanja virov in nastajanja odpadkov, s čimer se spodbuja trajnost.

Poraba vode in onesnaževanje

Pogosto spregledan vidik vpliva digitalizacije na okolje je poraba vode. Vsaka faza digitalnega življenjskega cikla, od rudarjenja in proizvodnje polprevodnikov do hlajenja podatkovnih centrov, porabi znatne količine vode. To lahko privede do lokalnega pomanjkanja vode, kar vpliva na biotsko raznovrstnost in preživetje ljudi

Poleg tega lahko nepravilno odstranjevanje elektronskih odpadkov povzroči onesnaževanje vode, kar negativno vpliva na ekosisteme in javno zdravje.

Dokument nadalje poudarja nujno potrebo po obravnavi okoljskega odtisa digitalizacije. Ker se digitalno gospodarstvo še naprej širi, je razumevanje in ublažitev njegovih vplivov na okolje ključnega pomena za trajnostni razvoj.

Vendar je ocenjevanje vpliva digitalizacije na okolje zapleteno. Primanjkuje pravočasnih, primerljivih in dostopnih podatkov, obstoječe študije pa pogosto ne odražajo najnovejšega tehnološkega razvoja. Na primer, vpliv umetne inteligence in 5G na okolje ni v celoti zajet v trenutnih analizah. Poleg tega se ocene emisij toplogrednih plinov v sektorju IKT zelo razlikujejo, kar kaže na potrebo po standardiziranem poročanju in celovitejšem zbiranju podatkov.

S sprejetjem načel krožnega gospodarstva ter izboljšanjem preglednosti podatkov in metodologij ocenjevanja si lahko prizadevamo za bolj trajnostno digitalno prihodnost. To ravnovesje je bistvenega pomena ne le za zdravje našega planeta, ampak tudi za zagotavljanje, da tehnološki napredek pozitivno prispeva k globalnemu razvoju.